Svoboda se umika SDS: predlaganje zakona o vladi prepušča Janševi stranki

Kot smo poročali, so stranke ob konstituiranju državnega zbora kar tekmovale, katera bo po potrditvi poslanskih mandatov prva vložila predloge zakonov in s tem prehitela politične tekmice.

Najbolj so pohiteli v Svobodi – med štirimi zakonskimi predlogi, ki so jih vložili, je bil tudi predlog sprememb zakona o vladi. Z njim bi število ministrstev z 20 zmanjšali na 16 – ukinili oziroma na druge resorje bi prenesli ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstvo brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je vedno aktualno v času nastopa nove vlade po vsakokratnih parlamentarnih volitvah," so v razlogih za spremembo zakona zapisali v Svobodi. Ob tem so dodali, da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev kot državnih upravnih organov.

"Po našem mnenju je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se njena sestava spremeni," so še navedli.

Svoboda svoj predlog sprememb zakona o vladi umaknila iz parlamentarnega postopka

A je v zadnjih dneh postajalo vse bolj očitno, da prihodnje vlade ne bo vodil prvak Svobode Robert Golob, temveč se predsedniku SDS Janezu Janši nasmiha oblikovanje že četrte vlade. "Svoboda se veseli dela v opoziciji," je po ponedeljkovem posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar dejal Golob.

Poslanci SDS pa so konec prejšnjega tedna vložili zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali Svobodin predlog zakona o vladi in z njegovo zavrnitvijo omogočili oblikovanje resorjev po svoji zamisli.

"Jasna in učinkovita ureditev sestave vlade je ključna za stabilno delovanje države ter za nemoteno izvajanje nalog in prioritet v prihajajočem mandatnem obdobju. Zato je v interesu učinkovitega upravljanja države, da se predlog zakona obravnava čim prej," so poslanci SDS zapisali v zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora.

Svoboda pa je danes svoj predlog sprememb zakona o vladi umaknila iz parlamentarnega postopka. Kot je mogoče slišati v relativni zmagovalki volitev, so predlog vložili, ker so verjeli, da bodo lahko oni sestavili vlado, zdaj pa se izrisuje Janševa koalicija in je prav, da spremembe sestave vlade predlagajo tisti, ki jo bodo oblikovali.

SDS za osem mesecev blokirala imenovanje Golobove vlade v polni sestavi

Leta 2022 je sicer tedaj največja opozicijska stranka SDS z manevri okoli zakona o vladi kar za osem mesecev blokirala imenovanje Golobove vlade v polni sestavi.

Najprej je Janševa stranka prehitela Gibanje Svoboda in takoj po konstituiranju takratnega državnega zbora v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog zakona o vladi. Svoboda se je iz te zagate izvila tako, da je predlog SDS amandmirala in tako sprejela novelo zakona, kot si jo je zamislila. Ta je namesto dotedanjih 17 prinesla 20 ministrskih mest.

Sledila je nova akcija SDS – vložila je predlog za posvetovalni referendum. Tega so sicer poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice zavrnili, a je tedaj v državnem zboru še veljalo pravilo, da mora do odločanja o posvetovalnem referendumu preteči vsaj 30 dni.

S tem pa zapletov še ni bilo konec. SDS je namreč zaradi po njenem prepričanju mnogo prevelikega števila resorjev zbrala več kot 50.000 podpisov volilcev za zakonodajni referendum. A so na njem volilci konec novembra 2022 zakon o vladi po želji Svobode, Socialnih demokratov in Levice podprli. Državni zbor je celotno Golobovo ministrsko ekipo nato potrdil konec januarja 2023.

Že devet mesecev kasneje je sicer Golob priznal, da tako številčna vlada ni operativna in napovedal njeno zmanjšanje - razmišljal je celo o ohranitvi zgolj sedmih ministrstev. A do sprememb števila resorjev ni prišlo.